V okviru projekta “RAZTURAM” SLOVENSKO izvajamo šest interaktivnih delavnic, prilagojenih različnim starostnim skupinam, jezikovnemu predznanju in potrebam učencev ter dijakov. Delavnice temeljijo na učnem modelu TILKA in povezujejo jezik, književnost, kulturo ter aktualne sporazumevalne situacije. Udeleženci delajo z literarnimi, medijskimi in digitalnimi besedili, raziskujejo konkretne primere jezikovne rabe, uporabljajo spletne jezikovne vire ter sodelujejo v pogovorih, igrah vlog, simulacijah in ustvarjalnih dejavnostih.
Posamezna delavnica traja dve šolski uri (90 minut) in je zasnovana tako, da udeleženci jezik predvsem raziskujejo, preizkušajo in uporabljajo v situacijah, ki so jim blizu.
OŠ – 1. triada
Jezikovna zmožnost kot pot do občutka varnosti
Kako nam jezik pomaga, da se počutimo sprejete in varne? Najmlajši učenci skozi zgodbo, pogovor, igro in vsakdanje sporazumevalne situacije raziskujejo, kako z besedami izražamo čustva, prosimo za pomoč, gradimo prijateljske odnose in se sporazumevamo v skupnosti. Poseben poudarek je na vljudnostnih strategijah in uporabi knjižnega jezika v konkretnih situacijah.
Literarno izhodišče: Neli Kodrič Filipić, Požar.
OŠ – 2. triada
Jezikovna zmožnost za preseganje predsodkov in izključevanja
So nekatere lastnosti, dejavnosti ali načini vedenja res »samo za punce« ali »samo za fante«? Učenci ob problemskih in literarnih besedilih raziskujejo stereotipe, predsodke, drugačnost in izključevanje ter razmišljajo o tem, kako lahko jezik prispeva k bolj vključujočemu sporazumevanju. Ob tem uporabljajo tudi digitalne jezikovne vire in razvijajo odgovoren odnos do lastne jezikovne rabe.
Literarno izhodišče: Astrid Lindgren, Pika Nogavička.
OŠ – 3. triada
Sovražni govor, digitalna komunikacija in kritična pismenost
Kaj je kritika in kdaj besede postanejo žaljive, nasilne ali sovražne? Učenci analizirajo primere komunikacije, kakršno srečujejo na spletu in družbenih omrežjih, ter prepoznavajo stereotipe, posploševanja, žaljivke, izključevanje in konstrukcije »mi proti oni«. Učijo se razumeti, kako jezik stopnjuje konflikt, ter konfliktne izjave preoblikujejo v spoštljive in argumentirane odzive.
Literarna izhodišča: Desa Muck, Lažniva Suzi, v povezavi z didaktično prilagojenimi spletnimi komentarji in objavami.
Učenci s priseljenskim ozadjem v OŠ
Jezik kulture in pripadnosti
Delavnica je namenjena učencem, ki se slovenščine učijo kot drugega oziroma tujega jezika. Slovenščino spoznavajo skozi zgodbe, ključne besede slovenske kulture, vsakdanje sporazumevalne situacije in digitalne jezikovne vire. Ob slovenskih literarnih junakih raziskujejo vrednote, kot so pogum, vztrajnost, dobrota in solidarnost, ter jih primerjajo z junaki in zgodbami iz kultur, ki jih poznajo sami. V ospredju so funkcionalna raba slovenščine, vključevanje, občutek pripadnosti in medkulturni dialog.
Literarni izhodišči: Fran Levstik, Martin Krpan, in France Bevk, Peter Klepec.
Gimnazija
Kanonska besedila kot dialog
Lahko več kot stoletje staro ali kanonsko literarno besedilo govori o vprašanjih, ki nas zadevajo danes? Dijaki književnost raziskujejo kot prostor razmisleka o identiteti, drugačnosti, pripadnosti, kulturnih normah, stereotipih in družbenem izključevanju. Literarno besedilo povezujejo z aktualnimi družbenimi vprašanji ter svoja stališča oblikujejo skozi argumentirano razpravo, refleksijo ali druge ustvarjalne oblike.
Osrednje literarno izhodišče: Albert Camus, Tujec.
Poklicne in strokovne šole
Jezik profesionalnosti in družbene občutljivosti
Kako govorimo s stranko, sodelavcem ali uporabnikom storitve – in kaj naš jezik pove o naši profesionalnosti? Dijaki ob konkretnih poklicnih situacijah raziskujejo razlikovanje med formalnim, neformalnim in strokovnim jezikom ter vadijo jasno, vljudno in vključujoče sporazumevanje. Ob literarnem besedilu razmišljajo tudi o dostojanstvu, družbeni neenakosti, odnosih moči in spoštovanju posameznika ter ta vprašanja povezujejo s sodobnim delovnim okoljem.
Literarno izhodišče: Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica.
